ponedeljek, 25. april 2016

Urejanje poličk z materiali/aktivnostmi

Naše poličke so bile nujno potrebne osvežitve. S škratom sva spet bolj v montessori mood-u; vmes nama je kar malo zmanjakalo - meni energije, malemu motivacije pa sva postavila na stran te organizirane in usmerjene aktivnosti, naloge pri katerih sem vztrajala, da jih dokonča, pa pospravljanje materialov nazaj na svoje mesto.. Vse to ponovno vpeljujemo. Čeprav sva zvečer skoraj vedno pospravila igrače pa čez dan nisem toliko spremljala, če je bilo res razmetano sva pospravila tudi vmes, sicer pa niti nisem imela časa, da ga sekiram.. Tako da se spet navajava tudi na to. Počasi in vztrajno. Ne vem od kje se je vzel tale val energije, ampak upam, da traja, ker so se 'rezultati' pokazali v nekaj dneh. Prej je bil revež čez dan kar dosti sam ozirma se nisem mogla aktivno ukvarjati z njim toliko kot bi si midva oba želela in to se je poznalo na razpoloženju. Zdaj pa dete tu in tam celo zaspi za nekaj časa pa tudi, ko bedi, lepo telovadi z nama, jaz zvečer pripravim kako zadevo za škrata in ob prvi priložnosti izkoristim, da mu dam delo. Vmes se sam zamoti - ali s tem kar sva delala ali pa najde kake kocke, avtomobilčki so vedno fajn, včasih se spomni na kako knjigo, ali pa ga nahecam jaz in beremo v spalnici. Resnično se potrudim da proste trenutke izkoristim za čas z njim, saj je zdaj to najbolj pomembno. Vse ostalo počaka, čeprav mu ni nikoli problem dati perila v stroj, nasuti praška in vklopiti stroja, ni mu težko z mano na stolu stat in pomivat posode, z veseljem pobriše svojo mizo, nese kaj v smeti. In tekom celega dneva mi pokaže, da mu veliko pomeni, da mu namenim nemoteno pozornost vedno, ko lahko. Objame me, pride se pocartat, pocarta bratca in pove, da je vesel. In resnično je večino dneva vesel, dobre volje. Normalno, da se še vedno kdaj razjezi, včasih ga kaj frustrira, tudi kričanje je strašno fino, ko smo slabe volje. Ampak ok, to je večkrat, ko nam popoldan ne uspe spat, sicer pa se imamo prav fino. Privoščimo si kak sprehod, veliko se pogovarjamo in cartamo.

Zadnjič sem mu rekla: rada te imam. Potem pa sem ga vprašala, če ima tudi on koga rad. Pritrdil je. Vprašala sem, če mi pove koga ima rad. Lukata. (Potem je dodal še mami in očija.)

Nekam sem zatavala, ups. Nazaj k poličkam. Vse na fotkah ;)






Ni komentarjev:

Objavite komentar